Kognitivno-vedenjska terapija: kaj je in kako deluje

  • Deliti To
James Martinez

Če ste že kdaj iskali psihologa ali ga iščete, ste ugotovili, da obstajajo različni pristopi k psihologiji: psihološki psihoanaliza ki ga je populariziral Freud, vedenjske terapije osredotočena na opazno vedenje, kognitivna psihologija se je osredotočil na preučevanje duševnih procesov. humanistična psihologija Danes vam želimo povedati. kaj je kognitivno-vedenjska terapija (CBT) in kaj obsega? eden najbolj razširjenih psihoterapevtskih pristopov za razumevanje in zdravljenje psiholoških motenj.

Kot pove že sam izraz, gre za psihološki proces, ki ga izvaja psiholog, da bi se bolje zavedel pacientovega razmišljanja ter čustvenih odzivov in vedenja, ki so posledica tega.

Kognitivna psihoterapija Aarona Becka

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je raziskovalec in psihoanalitik Aaron Beck začel dvomiti v nauke svojih mentorjev in iskati učinkovito metodo za zdravljenje tesnobe in premagovanje depresije.

Ugotovil je, da so misli, čustva in vedenje tesno povezani in da lahko skupaj tvorijo začaran krog, ki vodi v depresivna stanja. Beck je zlasti opazil, da so pacienti v depresivnih stanjih nagnjeni k spontanemu oblikovanju tako imenovanih avtomatskih misli.

To so nelogične in iracionalne misli, ki se pojavljajo tudi v okoliščinah, v katerih nimajo očitnega razloga za nastanek. Aaron Beck je pri svojih pacientih z diagnozo depresije ugotavljal skupne načine razmišljanja, ki jih je imenoval "seznam";

  • negativno mnenje o sebi;
  • negativen pogled na svet;
  • negativno vizijo prihodnosti.
  • Tako so začeli doživljati nizko samospoštovanje, nelogične strahove glede prihodnosti in neprijetna čustva do zunanjega sveta, čeprav se na njihovem vsakdanjem področju ni dogajalo nič posebej negativnega.

    Samodejne misli izhajajo iz splošnejših pravil, ki se jih oseba nauči v otroštvu ali v razvojni fazi, in jo lahko vodijo k vedenju, ki ne prispeva k samouresničitvi in odnosom z drugimi. Posledično se pri njej sčasoma razvijejo stanja tesnobe, depresije, negotovosti in druge psihosocialne težave.

    Foto: Cottonbro Studio (Pexels)

    Prepričanja in kognitivna izkrivljanja

    Prepričanja lahko razumemo kot notranje zemljevide, ki jih vsak človek oblikuje v skladu s svojim učenjem skozi življenje in ki mu omogočajo pripisovanje pomena svetu. Nekatere zelo pogoste vrste prepričanj pri ljudeh z depresivnimi motnjami so kognitivne distorzije, ki so izkrivljeni in neprilagojeni načini pripisovanja pomena našemu okolju.

    Spletna stran najpogostejša kognitivna izkrivljanja so:

    • Selektivna abstrakcija nagnjenost k razlagi situacije z osredotočanjem na podrobnosti, pogosto negativne.
    • Označeno: nagnjenost k absolutističnim opredelitvam sebe ali drugih.
    • Dihotomno razmišljanje: realnost se razlaga brez nians, kot da je le "w-embed">

      Poskrbite za svoje duševno in čustveno počutje.

      Začnite zdaj!

      Ravnanje z izkrivljenimi samodejnimi mislimi

      Po kognitivni teoriji so psihološke motnje posledica kognitivnih izkrivljanj, ki so v obliki disfunkcionalnih in vsiljivih samodejnih misli, ki se oblikujejo med osebnim razvojem in lahko vplivajo na to, kako oseba doživlja resničnost.

      Najti dobro počutje in duševno mirnost, po besedah Becka V tem primeru je bilo treba uporabiti kognitivni pristop, tj, delati na izkrivljenih vzorcih, s katerimi lahko vsaka oseba gleda na resničnost.

      Beckova kognitivna terapija, združena z drugimi pristopi, kot je vedenjska terapija, se zdaj imenuje kognitivna vedenjska terapija in je eden najbolj razširjenih modelov v sodobni psihologiji.

      Kako deluje kognitivno-vedenjska psihoterapija

      Kaj je kognitivno-vedenjska terapija? V teoriji, ozavestiti trenutna prepričanja, ki človeka vodijo v čustveno trpljenje. in disfunkcionalno vedenje, spodbujanje ustvarjanja novih objektivov, s katerimi gledamo na resničnost.

      Ta kognitivni model omogoča posredovanje na spletni strani . številne psihološke motnje, kot so anksioznost, depresijo, napade panike in druge čustvene težave.

      Kognitivno-vedenjska terapija poteka s pogovori med pacientom in psihologom. Prva srečanja so namenjena medsebojnemu spoznavanju, ki pomaga opredeliti glavne težave, ki jih oseba zaznava, medtem ko so poznejša srečanja namenjena razčlenitvi težav in opredelitvi njihovega izvora.

      Z razumevanjem, od kod misli izvirajo, in vzorcev, s katerimi opazujejo resničnost, jih je mogoče analizirati in oceniti, ali so koristne ali škodljive. Psiholog lahko bolniku pomaga razumeti, katere misli so iracionalne in nekoristne, ter mu ponudi vire, da ne postanejo ovira v njegovem življenju.

      Potek kognitivno-vedenjska terapija lahko traja različno dolgo. Zato je od začetka težko predvideti, koliko srečanj s psihologom bo potrebnih: včasih zadostuje nekaj mesecev, včasih pa je za dosego želene spremembe potrebno več kot eno leto.

      Na vsaki seansi psiholog vedno znova vodi pacienta k prepoznavanju lastnih kognitivnih izkrivljanj in k ukrepanju za doseganje dobrega počutja in umirjenosti.

      Na začetku vsake ure terapije se bolnik in psiholog pogovorita o tem, kako je potekal teden med sejami, in skupaj zabeležita napredek. Ko se bliža konec terapije, se lahko obe strani dogovorita, da bosta zmanjšali število seans do zadnjega slovo.

      Foto Matilda Wormwood (Pexels)

      Prednosti kognitivno-vedenjske terapije

      Kognitivno-vedenjska terapija je danes eden najučinkovitejših pristopov v boju proti anksioznim motnjam in drugim splošnim psihološkim težavam.

      Med prednosti kognitivno-vedenjske terapije Treba je omeniti njegovo hitrost pri zdravljenju simptomov depresije in anksioznih motenj V nekaterih primerih lahko traja le dvanajst mesecev, da se doseže čustveno ravnovesje.

      Gre za model, ki ga je mogoče razširiti, tj, se lahko uporablja za paciente, kot so otroci, odrasli, pari, skupine, pa tudi na različne načine, kot so intervjuji, priročniki za samopomoč, skupinska terapija in celo spletna terapija.

      Kognitivno-vedenjska terapija bolnikom ponuja obliko terapije z dolgoročnimi učinki, ki jim bo pomagala, da se ne bodo bolje počutili le med seansami, temveč tudi ob koncu procesa.

      Izbira psihologa

      Kako vem, ali potrebujem psihologa z izkušnjami na področju kognitivno-vedenjske terapije?

      V naši skrbno izbrani in stalno usposobljeni klinični ekipi so številni strokovnjaki, specializirani za kognitivno-vedenjsko terapijo, ki lahko pomagajo pacientom, ki želijo poskrbeti za svoje psihološko dobro počutje.

      Pri Buencocucu delujemo s sistemom ujemanja, ki za vas poišče najprimernejšega strokovnjaka za vaš primer. Kako? Izpolnite vprašalnik na naši spletni strani in hitro vam ga bomo poiskali.

    James Martinez išče duhovni pomen vsega. Nenasitno ga zanima svet in njegovo delovanje ter rad raziskuje vse vidike življenja – od vsakdanjega do globokega. James je trdno prepričan, da je v vsem duhovni pomen, in vedno išče načine, kako povezati z božanskim. bodisi z meditacijo, molitvijo ali preprosto bivanjem v naravi. Rad tudi piše o svojih izkušnjah in deli svoja spoznanja z drugimi.